Metode priprave fosfatov so v prvi vrsti razdeljene na tri procesne poti: toplotno, mokro in elektrokemijsko.
Toplotni proces, ki vključuje segrevanje fosforne in klorovodikove kisline, je energetsko-intenziven (14.000–15.000 kWh na tono) in se uporablja predvsem pri proizvodnji rumenega fosforja. Trenutno le nekaj podjetij v Evropi in ZDA vzdržuje to proizvodno linijo.
Mokri postopek, v katerem prevladuje metoda z žveplovo kislino (ki predstavlja 80 % proizvodne zmogljivosti), vključuje kislinsko hidrolizo fosfatne kamnine in defluoriranje, kar ponuja prednost neprekinjene proizvodnje. Doseganje stopnje defluoriranja nad 95 % je odvisno od nadzora temperature praženja (800-950 stopinj) in razmerja fosforne kisline. Ključno tehnologijo za doseganje stopnje izkoristka fosforja, ki presega 85 %, je razvila skupina Sichuan Longmang. 10-tonskih pilotnih obratov v Šanghaju in Lanzhouju, vendar je bila obsežna uporaba odložena zaradi omejenega povpraševanja po visokokakovostni fosfatni kamnini.
Elektrokemični postopek, ki vključuje elektrolizo fosforne in klorovodikove kisline, je trenutno omejen v industrijskih aplikacijah. Kitajska je naredila preboj v tehnologiji za pripravo izdelkov iz mikrodelcev, s čimer je povečala proizvodno zmogljivost-enotne linije z 2000 ton/leto na 500.000 ton, kar je nadomestilo uvožene izdelke.
